Na »Pučnikovih dnevih«, ki bodo potekali 26. in 27. marca 2009 v Ljubljani, bodo razpravljavci skušali pretehtati in z različnih vidikov osvetliti stanje v slovenski družbi po skoraj dvajsetih letih življenja v večstrankarskem sistemu in tržni ekonomiji.

Politična, medijska, lastniška, podjetniška, dejansko vsa družbena razmerja so se v tem času bistveno spremenila, za seboj pa pustila vrsto nejasnosti in dilem, ki bi jih bilo mogoče strniti v vprašanje: ali imamo v letu 2009 v Sloveniji družbo, kakršno smo si želeli, ko smo se s širokim konsenzom odločali za prehod iz enopartijskega politično nadzorovanega in gospodarsko dirigiranega sistema v sistem, ki ga v temelju določata politično in gospodarsko svobodno udejstvovanje? Ni jih malo, ki mislijo, da je nagla prerazporeditev kapitala prinesla tudi močan vpliv njegovih lastnikov na centre politične moči, na medije in celo državne organe, s tem pa ogrozila principe in funkcioniranje demokratičnega družbenega ustroja. Tudi standardni vrednostni sistemi levega in desnega družbenega in političnega pola so povsem premešani in nekompatibilni z evropskimi »levimi« ali »konzervativnimi« političnimi naziranji in grupacijami.

Zadnja finančna kriza in gospodarska recesija v nekaterih državah, ob kateri se govori že tudi o »krizi kapitalizma«, je prinesla dodatno negotovost v premisleke o stanju in prihodnosti slovenske družbe, njene učinkovitosti, solidarnosti, celo etike v javnem delovanju in vrednostnega sistema.

»Kultura družba in tehnologija« je naslov, ki smo ga na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika izbrali za drugi veliki simpozij, ki je v okviru Pučnikovih dnevov potekal 27. in 28. marca v Ljubljani. Naslov smo si sposodili pri temeljnem znanstvenem delu dr. Jožeta Pučnika, ki je izšlo leta 1988, inštitut pa je letos izdal njegov ponatis. Pojem kulture avtor v tej knjigi širi na celostnost struktur in človeškega razvoja v času, v katerem živimo. Družba je zanj samo institucionalizirani del pojavnih razsežnosti kulture, tehnologija pa urejanje in preurejanje našega življenja v kulturi. Čeprav Pučnik ne misli na tehnologijo v tradicionalnem pomenu besede, pa njegova raziskava odpira tudi vprašanja o najbolj aktualnih problemih našega prelomnega časa, saj nove tehnologije ustvarjajo premike, ki so usodnega pomena za družbo in kulturo v vseh njunih segmentih: politiki, medijih, umetnosti, znanosti itd.

Simpozij sta z nagovorom in pozdravnimi besedami odprla predsednik sveta IJP dr. Mihael Brejc in minister dr. Milan Zver. Spregovorila sta o znanstvenem delu dr. Jožeta Pučnika, ki je v Sloveniji še vedno zelo malo znano.


V prvem delu simpozija je nastopil eden najvidnejših evropskih sociologov slovenskega rodu dr. Thomas Luckmann, ki je spregovoril o krizi smisla in družbenih pogojih nastanka in širitve smisla v moderni dobi. Predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš je govoril o energiji, novih tehnologija in družbi. Dr. Milan Zver je podrobneje predstavil znanstveno im politično misel dr. Jožeta Pučnika. Dr. Edvard Kovač pa je pod naslovom »Oseba in ustanova – svoboda in odgovornost« z vidika personalizma osvetlil Pučnikovo delo in osebnost.


V drugem delu, ki je bil posvečen tehnologiji in naravi, je minister dr. Žiga Turk govoril o vplivih komunikacijskih revolucij na družbeni in ekonomski razvoj, dr. Mitja Štular je predstavil nove komunikacijske tehnologije in njihov vpliv na družbo, dr. Jože Trontelj je orisal nove premike na področju bioetike. Iztok Geister je v referatu z naslovom »Sovražni govor do narave« kritično ocenil naš odnos do narave.


Drugi dan simpozija, ki ga je moderiral dr. Matej Makarovič, se je pričel z nastopom mag. Zijada Bećirovića in dr. Draga Ocvirka, ki sta govorila o islamu, krščanstvu in sodobni družbi. Dr. Matevž Tomšič pa je spregovoril o posebnostih civilne družbe v Sloveniji.


Dr. Bernard Nežmah in dr. Dejan Jelovac sta se vsak svojega gledišča lotila problema medijev na Slovenskem. Bernard Nežmah se je vprašal, kaj v medijski prostor prinašajo nove komunikacijske tehnologije, in zaključil, da ne predstavljajo bistvenega premika v smeri večje demokratičnosti, kot se velikokrat poudarja. Dejan Jelovac pa je kritično orisal stanje medijev na Slovenskem in poudaril potrebo po spremembi slovenskega medijskega prostora. Prispevek dr. Uroša Pinteriča je bil posvečen internetu med varnostjo in svobodo.

V Veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti je 22. in 23. marca 2007 potekala prva večja javna prireditev Inštituta dr. Jožeta Pučnika – simpozij »Kultura in politika«. Simpozij je bil posvečen dr. Jožetu Pučniku, človek kulture in politike ter eni ključnih osebnosti slovenske novejše zgodovine.

Simpozij je odprl predsednik vlade, gospod Janez Janša, uvodoma pa sta zbrane nagovorila tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Boštjan Žekš, in predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dr. Mihael Brejc. Med številnimi uglednimi gosti so se simpozija udeležili tudi predsednik državnega zbora France Cukjati in minister za kulturo Vasko Simoniti. Med referenti v prvi razpravi pa sta bila tudi ministra za šolstvo dr. Milan Zver in za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel.

Prvo razpravo, ki jo je moderiral Gorazd Pučnik (član sveta IJP), je začel akademik dr. France Bernik z načelnim razmišljanjem o odnosu med kulturo in politiko. Sledil je dr. Dean Komel, ki je svojo razpravo posvetil Pučnikovemu razumevanju odnosa med družbo in kulturo v slovenskem in evropskem kontekstu. Minister dr. Milan Zver je govoril o zgodovini demokratične kulture na Slovenskem. Za dr. Dimitrija Rupla prav vstop dr. Jožeta Pučnika v slovensko politiko v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja pomeni konec »paradoksalnega in začetek normalnega sožitja med kulturo in politiko na Slovenskem«. Aleksander Zorn pa je orisal pot od nastanka Nove revije do danes v prispevku z naslovom »Od revije za umetnost do političnega prevrata«.

Druga razprava (tudi to je moderiral Gorazd Pučnik) je bila posvečena osvetlitvi odnosa med kulturo in politiko v določenih obdobjih slovenske zgodovine. Akademik dr. Janko Kos je govoril o Cankarjevem svetovnem nazoru in njegovih političnih posegih. Prof. dr. Joža Mahnič je predstavil poglede pesnika Boža Voduška na slovensko avtonomijo. Tema prispevka prof. dr. Janka Prunka je bila ločitev duhov med slovenskimi intelektualci v tridesetih letih. Pisatelj Zorko Simčič je spregovoril o odnosu med kulturo in politiko med slovensko politično emigracijo. France Pibernik pa je v svoji razpravi pokazal, kakšne so bile razsežnosti politične anateme nad pesnikom Francetom Balantičem.

Drugi dan simpozija je razpravi moderiral Aleksander Zorn, tudi član sveta IJP. Začel ga je prof. ddr. Igor Grdina z razmišljanjem o medsebojnem prepletanju kulture in politike. Sledil je akademik dr. Kajetan Gantar s prispevkom, v katerem je tudi orisal likvidacijo klasične gimnazije v znamenju boja proti elitizmu. Alenka Puhar je spregovorila na temo povojne represije in nasilja nad umetniki. Niko Grafenauer je govoril o pomenu Nove revije in življenjski poti dr. Jožeta Pučnika, dr. Ervin Dolenc pa o produktivnosti in neproduktivnosti kulturnega boja v slovenski kulturi.

Četrto razpravo je začel dr. Brane Senegačnik, ki je potegnil vzporednico med Pučnikovo držo in temeljnim besedilom svetovne dramatike in zahodne civilizacija, Sofoklovo Antigono. Prof. dr. Ivan Štuhec je govoril o cerkvi, kulturi in politiki. Dr. Matej Makarovič o politični kulturi in medijih, prof. dr. Milček Komelj pa o politiki v likovni umetnosti nekoč in danes.

Simpozij je zaključila direktorica Inštituta dr. Jožeta Pučnika Nataša Šuštar z besedami, da je to šele prva v nizu prireditev, ki jih bo organiziral inštitut, in da si na inštitutu želimo vsako leto pripraviti dogodek v spomin Jožeta Pučnika.