Dimitrij Rupel: Fenomen ideološke inteligence je še posebej povezan z družbami v tranziciji
Dr. Dimitrij Rupel je v svojem prispevku poudaril, da se z odpiranjem tovrstnih vprašanj ponovno vračamo k temam, ki so bile aktualne pred dvajsetimi leti. Sam razume kot ideološko inteligenco ljudi, ki so na poseben način podvrženi neki ideologiji, medtem ko je za avtonomno inteligenco označil izobražence, ki so avtonomni do velikih idej. Zanje je značilna kritična analitičnost ter posluh za objektivnost. Ideološka inteligenca je nedvomno dediščina starega, komunističnega sistema, vendar se zdi, da se ohranja v tranzicijskih družbah. Danes gospodarska kriza še stopnjuje ostrino ideološkega boja in daje veliko prostora ideološki inteligenci. Pri tem je Rupel kot posebej občutljivo izpostavil vprašanje univerzitetnega oziroma akademskega pluralizma in poudaril, da potrebujemo več univerz, več kulturnega in akademskega dialoga. Danes lahko v Sloveniji govorimo o hiperprodukciji ideološke inteligence, kar po njegovem vodi v nezaposlenost izobraženstva, ki posledično postaja podvrženo različnim manipulacijam.
Dr. Frane Adam: Vloga intelektualcev se na novo osmišlja
Dr. Frane Adam je predstavil problematiko intelektualcev v sociologiji ter na kratko predstavil konceptualni razvoj pojma od Karla Mannheima, ki je govoril o »prosto lebdeči inteligenci« ter Gramscija do Fukuyame in tez o koncu zgodovine in umiku v zasebnost, kjer ideologija izgublja svojo moč. Zadnje teze so se po njegovem mnenju izkazale za neresnične, saj se danes vloga intelektualcev na novo osmišlja. V sodobni sociologiji je trenutno aktualno vprašanje: Kdo je na oblasti? Dr. Adam odgovarja, da so to različne frakcije intelektualcev, ki v družbi igrajo vlogo elite, ki pa ni le kognitivna elita, ampak tudi ekonomska in politična. V nadaljevanju je Adam izrazil svojo skepso do delitve na avtonomno in ideološko inteligenco, za katero meni, da se zdi vrednostno obtežena. Namesto takih delitev bo bilo po njegovem mnenju potrebno definirati strateške teme, o katerih bi potem v pluralističnem duhu diskutirali. Konsenz v demokraciji ni nikoli možna rešitev, nam pa demokracija ponuja mehanizme, ki nam omogočajo kreativnost.
Dr. Žiga Turk: Položajna inteligenca in ustvarjalni razred
Dr. Turk je poudaril, da je termin inteligenca sovjetskega izvora. V marksističnem smislu je inteligenca tista, ki ustvari vladajoči razred in od tod tudi lahko govorimo o ideološki inteligenci. Kaj je alternativa ideološki inteligenci v demokratičnih sistemih? Avtonomna inteligenca je neprimeren termin, saj kot pravi Turk, izraz inteligenca v angleščini ne pomeni tega, kar pod tem izrazom razumemo pri nas. Turk predlaga izraz »svobodni razumniki«, saj je inteligenca kot taka v bistvu komunistični konstrukt. Danes, ko govorimo o družbi znanja, bodimo raje člani »ustvarjalnega razreda«, kot ta koncept razume Richard Florida. Tranzicijsko inteligenco Turk označi za »položajno inteligenco«, ki želi le ohraniti položaje iz prejšnjega sistema in se kaže kot zagovornica neke ideologije s katero pa nima nič skupnega. V zvezi s tem Turk kot osnovni današnji problem izpostavi vprašanje kako odpirati možnosti ljudem, ki so danes veliko bolj izobraženi kot so kdajkoli bili. Zato Turk trdi, da bo inteligenco kot »sovjetski konstrukt« povozil čas. Ostal bo pa kreativni razred in Slovenija zato potrebuje odprt meritokratski sistem, v katerem bo kreativni razred lahko več vpliva.
Dr. Ivan Štuhec: Slovenija potrebuje novo pomlad
Dr. Štuhec je poudaril, da družbenih sprememb v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih ne moremo pripisovati le inteligenci saj avtonomija in svobodno demokratično mišljenje nista le domena intelektualcev. Po Štuhecovem mnenju je situacija na tem področju v Sloveniji danes bistveno slabša kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zanjo je značilno pomanjkanje dialoga med intelektualci, kar spodbujata »hermetična vlada in ideološki predsednik«. Dr. Štuhec je poudaril, da je slovenski intelektualec globoko v sebi protestant, to je individualist, ki je politično nestabilen in pogosto menjuje avtoritete. Avtonomijo intelektualci razumejo različno, tudi destruktivno ali kot ideološki boj za svobodo. Nasprotno je pa avtonomija sama sebi zakon, vest, ki je v stalnem preverjanju. Zato, kot pravi Štuhec, »Slovenija potrebuje novo pomlad.«
Dr. Brane Senegačnik: Inteligenca je povezana s kulturo, ki je v krizi
Dr. Senegačnik se je uvodoma vprašal, ali sploh lahko govorimo o avtonomni in ideološki inteligenci brez da bi se posluževali starih miselnih vzorcev. V Sloveniji kljub prelomu s prejšnjim političnim in družbenim sistemom še nismo doživeli kritične refleksije. Inteligenca bi po njegovem mnenju morala razpoznavati kontaminiranost družbenega diskurza, kar pa se ne dogaja. Izpostavil je tezo, da je inteligenca bistveno povezana s kulturo in ta kultura je danes v krizi. Kultura namreč ni znanstveno uporabna količina, ni merljiva. Vprašanja kot je smisel ali nesmisel življenja so najpomembnejša vprašanja, čeprav niso merljiva. Kultura zato postaja vse bolj le še znanstveno ukvarjanje s kulturo in njena prihodnost je v tem, da postane dodatek znanosti. Dr. Senegačnik je zaključil, da je postavljanje neodgovorljivih si vprašanj nujno, če hočemo ohraniti človeški um.