Inštitut dr. Jožeta Pučnika je v četrtek, 5. novembra 2009 v dvorani Slovenske matice organiziral že drugo okroglo mizo na temo ustavnih sprememb. Prva je bila posvečena vprašanju o potrebnosti ustavnih sprememb, druga pa je bila namenjena ustavnim spremembam državne ureditve. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Lovro Šturm, dr. Miro Cerar in dr. Gregor Virant, okroglo mizo pa je povezoval dr. Mihael Brejc.
Šturm: Ustava je dogovor med ljudmi in državo
Po mnenju dr. Lovra Šturma ustavne spremembe niso nekaj, kar ne bi mogli storiti, je pa res, da je za to potrebna dve tretinjska večina v parlamentu, kar ni enostavno zagotoviti. Potrebno je soočiti čim več pogledov o tem, kako preoblikovati ustavo, ki pa mora vsebovati odgovore na to, kako naj se rešujejo dnevni problemi in izzivi današnjega časa. Dr. Šturm je poudaril pomen pravic, ki jih imamo od rojstva in pri tem izpostavil, da je potrebno več uporabljati termin temeljne svoboščine. V nadaljevanju se je dotaknil tudi drugih tem, kot so vloga Državnega sveta, volilnega sistema in pravosodnega sistema. Po njegovem mnenju je Državni svet zastarela institucija, pri čemer je še posebej izpostavil problem odločanja v Državnem svetu. Kot je dejal dr. Šturm, smo vsi nezadovoljni z volilnim sistemom, ki je kot loterija, glede pravosodnega sistema pa je izpostavil neučinkovitost Sodnega sveta. Opozoril je tudi na možnosti izrednih pravnih sredstev v kazensko procesnem pravu, ki pa jih civilno procesno pravo ne pozna, so pa v nekaterih sodnih zadevah ključnega pomena (npr. višina obresti). Na koncu je dr. Šturm izpostavil tudi možnost uveljavitve referenduma o posameznem delu zakona, saj se sedaj lahko zgodi, da zakon vsebuje neodložljive zakonske pravice, kar onemogoča referendum. Poudaril pa je, da je potrebno spremeniti tudi določbe glede pristojnosti predsednika republike.
Cerar: Potrebno je razmišljati dolgoročno
Dr. Miro Cerar je na začetku poudaril, da se je sprememb potrebno lotiti sistematično. Sam je član skupine znotraj Ministrstva za pravosodje, ki se ukvarja z pobudo predsednika republike za spremembo določb o pristojnostih ustavnega sodišča. V okviru skupin proučujejo več možnosti sprememb obstoječega sistema, med drugim tudi to, da bi del ustavne presoje (ko gre za zakonitost podzakonskih aktov) prenesli na upravo sodišče. Glede ureditve Državnega zbora in Državnega sveta, je bil dr. Cerar mnenja, da je Državni svet res nepotrebna institucija in bi zaradi tega morda lahko razmišljali o več poslanskih sedežih. Glede vprašanja sodstva, se sam zavzema za sistemske rešitve, vendar ne le s spremembo ustave, ampak tudi z drugimi vzvodi. Prav tako je potrebno razmisliti o tem, v kakšni smeri, naj gredo spremembe referendumske ureditve, po njegovem mnenju pa je potrebno delno korigirati tudi tiste določbe, ki se nanašajo na imenovanje ministrov. Dr. Cerar meni, da nam manjka državniški pristop pri razmišljanju o tem, kako spremeniti ustavo, večkrat se je namreč že zgodilo, da smo imeli najboljše namene, potem pa stvari niso zaživele tako kot bi mogle. Dobro bi bilo, da tako politika kot tudi širša družba skupaj ugotovita, da je potrebno ustavo spremeniti.
Virant: Ustava je kvaliteten tekst, vendar potrebuje spremembe
Po mnenju dr. Gregorja Viranta, je ustava političen dokument, pri nastajanju katerega morata sodelovati ustavnopravna in druga stroka ter dajati iniciative in predloge. Ustavne spremembe morajo nastajati v Državnem zboru med političnimi strankami. Glede sprememb pa je izpostavil tri principe, ki jih mora stroka po njegovem mnenju zasledovati in sicer princip demokratičnosti, princip enostavnosti in princip učinkovitosti. V nadaljevanju se je dotaknil nekaterih institutov, ki jih ureja ustava. Tako je dr. Virant prepričan, da slovenski volilni sistem ni usklajen z ustavo, volivec nima možnosti vpliva na to, koga voli, saj ni možnosti preferenčnega glasu. Potrebno je ukiniti procesno imuniteto poslancev in pa, kot je že znano njegovo stališče, tudi Državni svet, saj nima nobene dodatne vrednosti. Potrebno je poenostaviti oblikovanje vlade, saj se sedaj lahko zgodi, da ministra Državni zbor razreši, kljub podpori predsednika vlade. Glede reforme sodstva je dr. Virant izpostavil, da je sodna veja oblasti neodvisna pri sojenju, ne pa tudi, ko gre za učinkovitost njenega delovanja. Tako bi moral za učinkovitost sodnega sistema odgovarjati predsednik vrhovnega sodišča, za delovanje posameznega sodišča pa bi odgovarjal predsednik tega sodišča. Uvedel bi tudi poizkusni mandat pri sodnikih, ki bi dobili trajni mandat, če bi dobro opravljali svoje delo eno leto.
Po predstavitvi mnenj govornikov je sledila zanimiva razprava z udeleženci, kjer je bilo izpostavljena predvsem preobremenjenost sodišč, vpliv ustavno sodne presoje, obstoj poslancev manjšin in možnost predčasnega razpisa volitev.
