V teh vročih dneh praznujemo še en praznik naše državnosti. Mineva namreč 21 let od osamosvojitve naše države. Na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika pozorno spremljamo obletnice dogodkov, ki so se zvrstili pred več kot dvajsetimi leti in ki so vodili v osamosvojitev naše države. S svojim delovanjem jih je namreč, lahko bi rekli kar usodno, zaznamoval tudi dr. Jože Pučnik, ki bi letos dopolnil častitljivih 80 let. Ob teh obletnicah smo se na inštitutu spomnili na tekst dr. Jožeta Pučnika »Odrske luči države«, ki ga je pred enajstimi leti objavil v reviji Ampak. V njem zelo pronicljivo povzame stanje v slovenski družbi deset let po osamosvojitvi. Po vsem tem času je njegov tekst še vedno aktualen.
V njem se dotakne sporočila državnosti. »Pozitivno sporočilo državnosti usmerja naprej v prihodnost, v razvijanje novih oblik slovenske identitete in narodovega preživetja. To pomeni vzpostavljanje normalnih, evropskih razmerij med državo in državljani, med vejami oblasti ter med privatnim in javnim. Sporočilo državnosti je torej zahteva po uresničevanju strukturnih pogojev za blagostanje državljanov in naroda z njegovo kulturo in v okviru evropske civilizacije. V tem je hkrati velika naloga in zaveza državnih voditeljev, da storijo vse za njihovo uresničevanje,« je takrat zapisal dr. Pučnik.
Državni voditelji pa so, tako kot pred 21 leti, tudi danes pred veliko preizkušnjo. Če so takrat vzpostavljali sistem za normalno delovanje mlade države, morajo sedaj po 21 letih poskrbeti za njeno učinkovito delovanje in kot bi rekel dr. Pučnik »urejanje narodove hiše«. Kaos, ki so ga v tej hiši pustile zgrešene politike brez vizij v času gospodarske krize, je popoln. Našo hišo oziroma državo je potrebno spraviti v red. To pa ne gre drugače kot s temeljitimi reformami.
Če so državljani pred leti z veseljem praznovali osamosvojitev, jih danes ob prazniku naše države, prevevajo bolj grenki občutki. Nihče si verjetno pred leti ni mislil, da bo temu tako. Pa je, reforme so prizadele prav vsakega državljana, vendar druge poti za ustvarjanje blagostanja, kot smo ga že imeli, enostavno ni. Reforme so potrebne, da se bo lahko država spet usmerila naprej v prihodnost.
Kakšno je torej sporočilo državnosti po vseh teh letih? Ali je še usmerjeno v prihodnost k novim ciljem za naše državljane in za večje blagostanje? Življenje je nedvomno težje v danih gospodarskih razmerah, vendar se bomo počasi premaknili z mrtve točke. Ob deseti obletnici je dr. Pučnik ponudil, kot je zapisal, precej medel nasvet: »Da, razjokamo se nad lastno skrotovičenostjo in nad našimi vrbastimi hrbetnicami, nato pa se končno dvignimo na zadnje noge in razvijmo v sebi vsaj delček poguma, doslednosti in resnicoljubnosti, ki jih opeva naša sentimentalno lažniva narodova mitologija! Tako bomo zmogli marsikaj spremeniti in vzpostaviti v tej šentflorjanski domačiji stanje, ob katerem bomo res upravičeno ponosni na svojo suvereno državo, ki je danes pravzaprav še nismo vredni.«
Ne preostane nam torej drugega, kot da se pogumno soočimo z razmerami, v katerih smo se znašli po 21 letih in skupaj poiščemo najboljše rešitve, ki nas bodo izvlekle iz krize. Kriza je, kot lahko občutimo, vsesplošna in ne le gospodarska. Narodova hiša tako ne bo urejena le z novo fasado, ampak tudi s temeljito prenovo svoje (duhovne) notranjosti. Le takrat bo zares obnovljena, stala bo na trdnih temeljih in bo pripravljena na nove obletnice svoje samostojnosti.
